V vrtincu vsemogočnega miru
GRRIZLI MADAMS
KUPIM CD ZA RAZPRODANO EUR
cena vsebuje 22% DDV

Promocijski koncert ob izidu CDja 29.10. Menza pri koritu-Metelkova mesto, Ljubljana.

 

Komad Utelešenje:

 

 

Prenesi komad: Utelešenje

(desni gumb > save link/target as)

 

Tolpa bumov >7. 10. 2010

 

V tokratnih Tolpi bumov poslušamo malo EP ploščo domače zasedbe Grrizli Madams, izdano pri Založbi Radia Študent. Od začetka obstoja skupine pa do izdaje studijskega prvenca V vrtincu vsemogočnega miru je minilo že kar nekaj let. Grizliji namreč obstajajo od leta 2003, a njihovo delovanje ni bilo konsistentno. V prvem obdobju obstoja so s koncerti prekrižarili dobršen del odrov slovenskih klubov. V tem obdobju so se Grrizli Madams zvočno nahajali predvsem v metalskih vodah. V prvem obdobju so sicer posneli demo posnetek, a je zvočni zapis precej slabe zvočne kvalitete. Sledila je krajša pavza skupine, a so Grrizliji ponovno oživeli svoje glasbeno delovanje, katerega zadnji produkt je pričujoča mala plošča.

 

Plošča V vrtincu vsemogočnega miru predstavlja drugi del obstoja domačega benda Grrizli Madams. Kot prvo je slišati, da so postali inštrumentalen bend, saj svojo glasbeno pot nadaljujejo brez vokalista. Kot drugo pa je slišati glasbeni premik. Zvočno se je skupina precej umirila, s tem pa tudi od metalskih vplivov zašla v bistveno bolj stonerske vode, kar je moč slišati takoj ob prvem posluhu. Pesem Vrtinec se ni slučajno znašla kot prva na mali plošči. Res je sicer, da deluje kot intro, a tudi povzame idejno zasnovo in zvočno usmeritev zasedbe Grrizli Madams. V uvodni pesmi se skupini nikamor ne mudi, zvok je mehak, ritem ob skromnih udarcih prav tako. Trio bobna, basa in kitare s skromnim ter nežnim igranjem uspe proizvesti plavajočo psihedelično sliko. Kljub minimalistični in ponavljajoči se osnovi uvodne pesmi je slišati kratke odmike, ki pesem naredijo živo. Včasih boben udari malenkost drugače, drugič pa kitara zaigra čisto malo spremenjen ton. Največji učinek ob tem uvodnem komadu dosežejo v tistem lenobnem delu, kjer le še bas in boben držita počasno linijo, nato pa udari močnejši, težji zvok kitare. Pesem se še nadaljuje, a obenem že prestopi v naslednjo z naslovom Utelešenje. Počasnost izgine, namesto tega hitra, a obenem prijetno težka kitara drveče lebdi in s tem ustvari popolno stonersko sliko. Ob tem se dinamika pesmi ponovno nadgrajuje z minimalnimi prevladovanji zdaj enega, zdaj drugega inštrumenta. Čeprav se na plošči V vrtincu vsemogočnega miru poslušalec znajde v lebdeči, stonerski krajini, je moč slišati tudi preteklo glasbeno zgodovino skupine Grrizli Madams. Kljub žgočemu psihedeličnemu začetku se v Utelešenju skriva metalski zaključek z ne več lebdečim, ampak s konkretno odrezavim kitarskim zvokom, podkrepljenim z močnim bobnarskim lomastenjem.

 

Stonersko metalska slika se nadaljuje praktično skozi celotno ploščo. Družba belega lotusa ponudi tudi prijetno psihedelično solažico, medtem ko Ton Ton Macoute sux zaznamuje dokaj dinamična zvočna slika. Pesem s še najbolj surovim zvokom na albumu skupino prikaže v tisti hitrejši, nasilnejši obliki. V ospredju se prikaže metalska zgodovina Grrizli Madams, ki izpodrine drugače vseprisotno stonersko krajino. Ob nasilnejšem zvoku Ton Ton Macoute sux ponuja razgibane podobe, ki sestavljajo čvrsto zvočno zmes. Zadnja pesem z naslovom Darko ponudi najtemačnejši zvok na plošči. Na koncu plošče se stonerski drive zaustavi, prav tako ni več slišati surovega lomastenja inštrumentov. Res je, da na momente še vedno ponuja težji zvok, a je ta bistveno počasnejši. Tako kot Vrtinec predstavlja intro, kjer se nakazuje potek plošče, je zadnja pesem Darko le še ostanek zvočne slike, ki jo zaobjema album V vrtincu vsemogočnega miru. S tem se še enkrat sklene krog preprostega, a dinamičnega zvoka na studijskem prvencu zasedbe Grrizli Madams.

 

Minilo je že kar nekaj let od začetka skupine do njenega prvega studijskega ploščka. A kakor kaže se je splačalo malce dlje počakati. Dobili smo namreč bend, ki ima zrelo in izklesano zvočno podobo. A kar je še pomembneje, na svojem prvencu ustvarja prijetno dinamičen zvok. Pri tem se vokalista prav nič ne pogreša. V nekaterih momentih je zvok tako trdno umeščen, da bi bil dodaten vokal lahko tudi moteč. Res pa je, da je V vrtincu vsemogočnega miru mala plošča in lahko da do pravega studijskega prvenca skupino doleti še kakšna zvočna nadgradnja. In s tem ne ciljam na pridobitev vokala, temveč na še bolj dograjeno in dinamično glasbeno podobo.

 

pripravil Peter Recer


PLEJLISTA

1. Vrtinec

2. Utelešenje

3. Družba belega lotosa

4. Ton ton Macoute sux

5. Darko