Tolpa Bumov na Radiu Študent (09.12.2009)

Bela krajina je od nekdaj veljala za drugačnim kitarskim zvokom prijazno okolje, saj je iz tistega konca naplavilo kar nekaj odmevnejših zasedb. Pri tem je na prvem mestu zagotovo ena prvih punk zasedb pri nas, Indust Bag, potem bolj alter zasedba Mama Dolores. Konec devetdesetih so precej odmevali sedaj že nekaj časa nedelujoči Sarcom in nenazadnje v Črnomlju z razmeroma bogato koncertno ponudbo streže Mladinski kulturni klub Bele krajine. In prav v Črnomlju že od leta '95 ustvarja kvartet Broken Lock, ki je svoj čas precej prispeval k dogajanju na domačem alternativnem prizorišču. Prvenec z naslovom Ater, ki je bil posnet v vinogradnem okolišu - zidanici, so izdali natanko deset let nazaj. Zagotovo bi primernejši snemalni prostor za tiste konce že težko našli. Kakorkoli že - leta 2002 je sledila druga plošča Endemic, ki je prinesla konkretnejšo vsebino in zvokovni izraz. Nato je sledila hibernacija in kakšni dve leti nazaj se je zasedba zopet konsolidirala v nespremenjeni postavi. Akterji so še vedno glavni vokalist in kitarist Rihard Zupančič, prva kitara in drugi vokal Janez Weiss, basist Marko Bradica, tolkalec Julij Karin ter Jure Vlahovič, ki skrbi za zvok. V začetku prejšnjega leta so posneli enajst skladb za tretjo ploščo, ki so ji fantje kot oris aktualnega, zasužnjenega dogajanja na vseh področjih v svetu nadeli več kot samo zgovoren naslov. Ploščo Want to exit this Ergastulum? vodi podobna rdeča nit kot predhodni dve. Broken Lock namreč že od začetka poti podajajo muziko, ujeto v okvir, ki ga tvorijo v stoner distorzijo ovite kitare, in na drugi strani za dotični žanr atipično ritem sekcijo. Boben in bas poganjata namreč z nalomljeno in naoljeno ritmiko, kar povleče celoten zvočni okvir izven klasičnih rockovskih polj.

V tretje gre za idejno precej podobno izročilo, le da je to sedaj na višjem, predvsem produkcijsko kakovostnejšem nivoju. Plošča Endemic je bila namreč ujeta v precej slabo produkcijo, ki ni dopuščala, da bi skladbe z nje primerno zaživele. Ob poslušanju nove plošče je produkcijska razlika toliko bolj slišna, saj gre za velik korak naprej tako v zvokovnem kot idejnem smislu. Morda tudi v tem tiči vzrok za več kot enoletno posvečanje h končni podobi, kar se je na koncu vsekakor obrestovalo. Zmes subtilne in grobe liričnosti, melodične in trdorockerske izraznosti ter lomljive ritmike je sprijeta v kompaktno in utripajočo celoto. Dodana prefinjenost in občutek za prehode ter napetosti znotraj posameznih skladb sta posledica širše zastavljenega okvirja, ki dobi v kakšnem trenutku tudi progresivne oblike. Predvsem je to zaznavno v strunarskem delu zasedbe, ki se poigrava z večplastnimi aranžmaji.

Broken Lock so vedno gojili naklonjenost k tako imenovanem stoner zvoku, a bi bila ta oznaka preveč ozko zastavljena. Predvsem z novimi materiali, v katerih je več prostora za nežnejše dotike sicer z žmahtnim zvokom oplemenitenih strun. Nič ne bi bilo narobe, če bi se ta plošča pojavila kakšno leto ali dve prej. A vsemu navkljub gre za muziko, ki ji ne manjka aktualnosti in svežine. V primerjavi s predhodnicama je zvokovni napredek nadpovprečen. Edini konkretnejši očitek leti na ritem sekcijo. Ta je z nalomljenimi ritmi resda nalezljiva in nevsakdanja, a je tudi preveč enosmerna in ponavljajoča; to lahko privede do monotonosti, ki jo še tako raznolik kitarski del ponekod stežka razbije. A ne glede na vse se bodo skladbe najverjetneje ohranjale v ušesih in srcih dlje časa. Nenazadnje vsebuje plošča več skladb z nadpovprečnimi idejami in aranžmaji, ali drugače - prisotnih je kar nekaj potencialnih hitičev.

pripravil Gašper Prus