II
The Hoax Program
KUPIM CD ZA 10 € EUR
cena vsebuje 22% DDV

The Hoax Program, udeleženci Klubskega Maratona 2011, so leta 2008 v samozaložbi izdali svoj prvenec Lost Songs, Forgotten Melodies, energična plošča II (2011, Založba Radia Študent - ZARŠ), na kateri se v 28 minutah in 23 sekundah zvrsti vseh njenih 11 pesmi, pa je njihov drugi album.

 

Tolpa Bumov

 

 

Klubski maratonci 2011 The Hoax Program so kmalu po zaključku dotične turneje izdali novo ploščo, svojo drugo po vrsti. Naj spomnimo, da so prvenec z naslovom Lost Songs, Forgotten Melodies izdali že debela tri leta nazaj, a je ta ostal spregledan v slovenskem prostoru. Zakaj je bilo temu tako, ni jasno, res pa je tudi, da zasedba ni pretirano nastopala oziroma skrbela za lastno promocijo. Že prvenec je natrosil precej zanimivo in izven standardov narejeno kitarsko muziko, katere korenine so segale predvsem do hardcora in se sparile z rokenrol estetiko. Za slovenske pojme je bil izraz pred svetlobo, to pa se lahko trdi tudi za njihovo novo ploščo, ki so jo enostavno naslovili kar II.

 

 

Preden padeta besedi ali tri o plošči, je seveda treba omeniti, od kod izvira kvintet The Hoax Program. Lociran v Vipavski dolini oziroma v Ajdovščini ustvarja že nekje štiri, pet let, gre pa dejansko za skoraj isto ekipo, ki je debelih deset let nazaj tvorila prepoznavno hardcore zasedbo Low Punch. Ta je po izdaji prvenca hitro poniknila, nekateri člani pa so potem nadaljevali v raznih zasedbah, od katerih je verjetno najbolj omembe vredna Elodea, ki je tudi že nastopila na Klubskem maratonu. Na eni strani torej Low Punch s hitrim hardcoreom, na drugi strani Elodea s počasnejšo metalsko tematiko, sedaj pa The Hoax Program, ki je na prvi posluh prej podobna prvi kot pa drugi zasedbi.

 

 

Plošča z naslovom II prinaša enajst kratkih, a izjemno jedrnatih komadov, katerih izvor gre iskati v raznih kitarskih žanrih, a najbolje izstopata hardcore in rokenrol, jasno, v širšem pomenu besede. Lahko bi rekli, da The Hoax Program zapolnjujejo vrzel v polju slovenske glasbe tam, kjer se klasičen rokenrol težko razširi izven svojih konvencionalnih okvirov. Jasno da slovenski rokenrol brca, vendar pa je vse preveč ujet v nekih standardih, ki so že precej iztrošeni. Imamo recimo bend Res Nullius v svoji prepoznavni, dokaj klasični formi, ki ji vrhunskosti ne gre oporekati, veliko bolj nabrit rokenrol se gredo Muškat Hamburg, ki so mimogrede pred izdajo nove plošče, ni pa recimo benda, ki bi v rokenrol natrosil še kakšno drugo vsebino. Vsaj ne tako radikalno. In prav to počnejo The Hoax Program. Tej zasedbi trenutno v slovenskem prostoru najverjetneje ni podobne, a kvintet igra muziko, ki je aktualna tudi čez slovensko mejo. Korenine njihove muzike gre iskati predvsem na ameriških tleh, kjer je nabor podobnega zvena precejšen.

 

 

The Hoax Program se z novo ploščo malce oddaljujejo od prvenca. Vsebnost rokenrolske estetike je večja, v zvoku je zaznati več kitarske distorzije, predvsem pa je največja odlika elegantno muziciranje. To sicer ni povsem kirurško natančno, vendar to niti ni pomembno, saj prevladujejo barvite kitarske in basovske linije, ki so v njihovem primeru bistvo izraza. Slišen je napredek v kompozicijskem delu in predvsem v vokalnih aranžmajih. Če je bil ta na prvencu še precej podoben tistemu, kar smo lahko slišali od istih glasilk pri Low Punch, je tokrat močnejši, manj piskajoč in se odlično zlije z inštrumentalom.

 

 

Plošča dejansko nima slabega trenutka, saj je vsega v pravih odmerkih. Tudi dolžina, ki komaj preseže osemindvajset minut, je kar pravilna, saj se s tem ohrani vsa intenzivnost, ki bruha iz enajstih skladb. In ta plošča je odličen dokaz, da se rokenrol lahko še razširi s kakšno drugo komponento in upajmo, da bo plošča II dosegla tudi kakšno mlado in nadobudno ter v rokenrol potopljeno uho.