* Tokratna oddaja Tolpa Bumov je ponovno domače obarvana. Predstavljamo namreč bend Malik in njihovo ploščo Praznoverje, ki je bila izdana pri Založbi Radia Študent. Tako se zasedba iz Bistrice pri Sotli postavlja v vrsto zasedb, ki jih je k sebi vzela založba radijske frekvence 89,3. Domača scena, ki neguje bolj podtalne oblike glasbe je sila dejavna, tako da v zglednem tempu dobivamo nove izdaje zasedb, ki delujejo v našem okolju. Malik so porabili celih dvanajst let za izdajo svojega studijskega prvenca, saj njihovi začetki segajo v leto 98'. Niso pa s ploščo Praznoverje stopili iz popolne anonimnosti. Pojavili so se namreč na kompilaciji Urok iz leta 2004 in tako ob bendih kot so Zmajev Rep, Eternia ter NoCenzura predstavili glasbeno sceno iz Bistrice ob Sotli.

Malik so zasedba vokala, dveh kitar, basa in bobna in se zvočno gibljejo v rockerskem okolju. Njihova glasba ne goji ostrega, neposrednega glasbenega šusa. Skupina namreč na albumu Praznoverje gradi zvok, ki namesto rockerske surovosti ponuja zvočno podobo, ki se naslanja na atmosferične učinke in na počasna zvočna valovanja. Znotraj tega se sliši slogovne vplive grungea in post rocka. Prav tako se zvok skupaj z besedili, odpetimi v slovenščini, giblje na nekem nedokončnem, asociativnem območju. Praznoverje se tako vseskozi vrti v svetu prispodob. Znotraj tega spada tudi imidž zasedbe, ki se gradi okoli dojemanja stvarnosti. To se vidi tudi v ovitku plošče, ki je opremljen s kratkim tekstom o razumevanju sveta, resničnosti in podobno. Tukaj se zgodba še nadaljuje, saj na spletni strani ponujajo tekste pod naslovom Praznoversko Razodetje, ki se nanašajo na teme, kot so razodetje, vera, duh, odrešitev. Ok, skupina bi rada gojila nek širši vpogled v njihovo glasbo, a se zdi, da nekomu, ki mu psilocibin pomeni zgolj zabavo, takšna new age usmerjenost pomeni nepotreben, pa tudi težko razložljiv nebodigatreba.

No, imidž gor ali dol, ploščo se predvsem posluša. Posneta je bila v dejavnem studiu aBox, ki sodeluje z mainstream pa tudi z bolj podtalno usmerjenimi glasbeniki. Tehnično je plošča na visokem nivoju, k temu je prispevalo tudi sodelovanje s kalifornijskim Davom Collinsom, ki je sodeloval pri masteringu plošč glasbenikov, kot so Joe Cocker, Fu Manchu, Ben Harper, Madonna, Queens of Stone Age, Soundgarden in še in še.

Zlitje basa in bobna nudi plošči Praznoverje trdnejše okostje. Na njem stoji zvok kitar, ki se izmenjuje iz mehkejše plavajočih v hrupnejše, distorzirane poudarke. Pri tem pa se jim uspe izogniti klišejskosti izmenjave tihih in hrupnih izsekov. Namesto tega se Malik v albumu Praznoverje usmerjajo na počasno valovanje in nihanje intenzitete pesmi. Pri tem se namesto na ozko usmerjen fokus usmerjajo na širšo, ne točno definirano sliko. Kar pa ne pomeni, da je njihov zvok razvodenel. Nasprotno, ti tišji, umirjeni deli pesmi ohranjajo čvrsto podobo pesmi. Ob tem pa so prehodi iz mirnejših v glasnejše dele izpeljani všečno mehkobno. Vokal praviloma vseskozi lebdi nad igranjem ostalih inštrumentov. Ni se mu potrebno boriti, da bi bil slišan, saj je postavljen za malenkost bolj v ospredje zvočne slike. Potrebno je reči, da je zvok skupine zaokrožen in dodelan v celostno podobo. Pri tem so sigurno imeli vpliv tudi ugodni studijski pogoji. Končni rezultat pa je, da se skupina giblje po območju, kjer si roke že skorajda podajata alternativa in širši mainstream.

Malik in njihova plošča Praznoverje ni samosvoja poteza, ki bi razburila domačo glasbeno sceno. Je pa Praznoverje album, ki se giblje po samozavestni in dodelani zvočni sliki. Res je, da ne slišimo novih, provocirajočih idej, dobimo pa album, ki ne zapade v klišejskost. Malik s svojim prvencem ponujajo ušesu prijeten zvok, ki pa je globok in posvečen detajlom. Kljub temačnosti Malik ohranjajo lahkotnost poslušanja, zato so s tem mogoče zanimivi tudi za širšo glasbeno publiko.

pripravil Peter Recer

*Album se v digitalni obliki lahko kupi na Bandcamp profilu Založbe Radia Študent