Ko je pred štirimi leti skupina mladcev še nepretenciozno vadila v garaži, se je zdela njihova koncertna in izdajateljska aktivnost svetlobna leta stran. A Nikki Louder so iz svojega rahlo perifernega domačega okolja prinesli neverjetno zakladnico ustvarjalnih idej in zavidljivo motivacijo za živo preigravanje lastne avtorske glasbe. Po nekaterih teorijah se sveže ideje lahko rojevajo le iz presežka časa in velike potrebe po izražanju. Očitno je Kamnik dovolj dolgočasno mesto, trojec Nikki Louder pa dovolj obsesiven in željan ustvarjanja, da se je iz te fuzije rodila specifična glasba, ki učinkuje.

Zasedba je po izdanem EP-ju, nastopu na Klubskem maratonu Radia Študent in kasneje prvi veliki plošči 'Alain, I'm Sorry' ostala v velikem zagonu. Fantje so se glasbi prepustili do popolnosti. Nikki Louder tako že tri leta neumorno koncertirajo, pletejo DIY vezi z bendi v nekdanji jugoslovanski regiji ter se podajajo na evropske klubske turneje. Ne glede na to, da njihova glasba v ušesa poslušalca ni prinesla revolucionarnega odkritja v glasbi niti ne povsem specifičnega sloga, ki bi povsem zaznamoval prostor in čas, so uspeli ustvariti konkretno na podlagi številnih vplivov.

Dandanes je odkrivanje tople vode in novih smernic v glasbi še toliko zahtevnejše, saj je trenutni post-moderni trenutek pravzaprav naravnan k reciklaži, privzemanju, izposojanju in re-interpretacijam. Nikki Louder so tako že v svojih začetkih navezali na glasbeni izraz, ki se iz ZDA vali pravzaprav že dobršen del druge polovice 20. stoletja. Hrupni rock, noise rock ali sonični rock je glasbeni način in življenjski slog, ki ga ni mogoče formalno povezati v enoten žanr, saj že sam po sebi pušča poti za različne odvode na stežaj odprte. Nikki Louder so tako svojstven odvod, časovni, geografski in generacijski, tovrstnega hrupnega in možatega rocka.

Po dveh udarniških epopejah je prišel čas za njihovo drugo dolgometražno izdajo. Ta je izšla za konzorcij treh domačih podzemnih založb: izvorne Cheaptunes Records, Založbe Radia Študent, ki je založila prvenec, in Moonlee Records. Rezultat investicije je več kot zadovoljiv. Plošča 'Our World Died Yesterday' je povzela poglavitne elemente predhodnic in jih na sebi lasten način nadgradila v še bolj dosledno in kompaktno celoto. Nikki Louder so svojo fascinacijo nad preteklostjo, surovim in neukrotljivim zvokom, ponovno pokazali z odločitvijo po izdaji vinilne plošče, ki v ušesa poslušalca nekako učinkoviteje prenese njihovo surovo zvočno sliko. Poleg tega so fantje tudi veliki fetišisti in vinilna plošča kot objekt je po dveh desetletjih mrka ponovno postala releventna in zelo zaželena oblika zvočnega zapisa. Seveda vas bomo v hrupni svet zasedbe Nikki Louder čez nekaj minut popeljali prav z vinilko.

Novi album je tako že od samega začetka predvsem hrupen. Nasičen s surovostjo kitarskega zvoka in pospremljen z bazično, na čase namerno okorno ritem sekcijo, lahko poslušalca popelje v nekakšno brezčasnost. Nikki Louder dokaj jasno izkazujejo svojo neumorno energijo, ki ni relikt osemdesetih in devetdesetih let, pač pa sodobna glasba, ki za svoje orodje uporablja retro zvok. Komadi so tokrat v sami strukturi sestavljeni dokaj bolj poslušljivo in tekoče, brez namernih pre-ostrih rezov. Ti se v ušesa poslušalca prikradejo zaradi neprečiščenega zvoka, repeticije posameznih fraz in nepredvidljivosti poteka posameznega komada. Tako je potencialni hit plošče, komad 'Hipsters', zastavljen izjemno tekoče in ritmično enakomerno, vendar se, po tem ko bi poslušalec pričakoval vrhunec, refren ali nek drugi razvoj znotraj enote ob neusmiljenem hrupnem razbijanju preprosto zaključi.

Na podoben način je moč občutiti tudi komad 'Yo Voy', ki ob umirjenem ritmu, polnem napetosti, in v nenehnem pričakovanju izbruha vodi poslušalca skozi ekspresivne kitarske in vokalne izlete. V celotni zvočni sliki pa je potrebno izpostaviti prav slednje. Vokalni segment in lirika zasedbe sta morda malce neusklajena, saj želijo fantje, po naslovih sodeč, posredovati neko sporočilo svoji publiki in glasu ne uporabljajo zgolj kot orodje dodatnega hrupa. Na žalost je iz kričavega vokaliziranja skoraj nemogoče razločiti pomenske strukture, kar celostne slike niti ne kazi, ampak nakazuje dodaten potencial razvoja te kamniške zasedbe.

*Album se v digitalni obliki lahko kupi na Bandcamp profilu Založbe Radia Študent