Prihajajoči koncerti:
26.6. Festival Lent, Večerov oder, Maribor
7.7. OpenSmileJam Festival, Lendava
5.8. SchengenFest, Vinica
13.8. Grad Rotenturn, Slovenj Gradec
Tolpa Bumov z dne 10.5.2012
Slovenjgraška zasedba ZircuS je vse od svojih začetkov neobremenjeno plula v tokovih bizarnosti in bila zaradi tega med poslušalstvom pogosto deležna deljenih občutkov. Od tistih, ki so se nad početjem zgražali, do tistih, ki so enako navdušeno branili nasprotno pozicijo. Ne glede na ubrano pot pa je bilo prav vsem jasno, da se pred nami vrši vseobsežna glasbena originalnost, začenši z dodelanimi in premišljenimi odrskimi performansi, ki jim je enakovredno parirala tudi sama glasba.
V duhu novodobnih, popovsko navdahnjenih eksperimentalnih avtorjev onkraj luže so tudi ZircuS vso ponujeno svobodo izkoristili za oblikovanje sebi lastne izraznosti, ki slovi po shizofrenem stapljanju mnogoterih glasbenih vzorcev. Toda če je že prvenec Epic Tribe za razliko od demo plošče nakazal, da se ZircuS pomikajo h glasbeni uravnoteženosti, je njihova nova plošča Away From The Safety Zone tovrstno početje še potencirala in se oblikovala v še konvencionalnejšem izraznem slogu. Album je na neki način obračunavanje s predsodki in ne nazadnje s samo identiteto zasedbe. Seveda se je ob tem treba povprašati, kaj sploh šteje kot identiteta zasedbe ZircuS. Shizofrenost? Drugačnost? Nemara čudaškost? In če na to vprašanje nekoliko filozofsko odgovorimo z »vse od omenjenega in nič od omenjenega«, smo hitro postavljeni pred dejstvo, da ZircuS ne prenašajo enoličnosti.
Konvencionalnosti navkljub Away From The Safety Zone ne pomeni, da Zircusom v kakršni koli obliki primanjkuje idej, nasprotno, navdušenost nad snemalnimi možnostmi vre skozi vse pore plošče in morda so tudi ZircuS ob pomoči Petra Penka le prišli do želene produkcijske dodelanosti in zgodbo okrog samega perfekcionizma ponesli na višjo raven. Vsaka skladba namreč beleži drugačno zvočno okolje in dodaja nov avtorski pečat. Drži pa, da so ZircuS z novimi skladbami še racionalnejši. Pop senzibilnost, ki je rada vzniknila ob zdaj metalskih, drugič tranceovskih masakrih, zasedba sedaj ukaluplja v tradicionalnejše in uravnotežene glasbene obrazce. Tudi vokalna vloga idejnega vodje Aleša Gangla ni več toliko govorniška oziroma koordinatorska, marveč bolj ekspresivna, barvita in jasno pozicionirana. Morda je res svojevrsten izziv, da so se ZircuS za snemanje nove plošče prepustili prvaku mainstreamovske elektro-rock produkcije, po drugi strani je tudi sam Peter Penko v roke prejel v tem času bržčas daleč najbolj samosvojo zasedbo, s čimer so se same po sebi odpirale številne nove izrazne možnosti. Pomisleki, ki se ob tem porajajo, vsekakor zadevajo vprašanje, ali je smotrno originalno zasedbo s samosvojim avtorskim pečatom prepustiti producentu z zelo značilnim in izklesanim slogom. Drži, ZircuS zvenijo drugače, neobremenjeno in lahkotno, toda ne on ne Zircusi v določenih momentih niso mogli povsem iz svoje kože. Kombinacija je še najbolj dopadljiva v žanrskih trenutkih, v katerih oboji doslej niso imeli veliko opravka. Taki sta denimo folkovsko začinjena uvodna skladba True American in čudovita pop skovanka s pihalno sekcijo Fantasy.
Ob tem se vsekakor velja obrniti na nekoliko provokativen naslov plošče Away From The Safety Zone, ki sam po sebi ponuja nekatere odgovore. Plošča s pomikom v konvencionalne, mestoma že kar mainstreamovske vode odpira priložnost, da se zasedba otrese, paradoksno rečeno, ustaljene neustaljenosti in se preizkusi v novem in neodkritem glasbenem okolju, ali nasprotno, ZircuS z Away From The Safety Zone žogico vračajo poslušalstvu in ga skušajo otresti predsodkov, češ, ni je stvari, ki je ne bi bilo vredno preizkusiti. Pa smo spet pri identiteti. Je plošča Away From The Safety Zone pot ali cilj? S tem pa tudi ZircuS odlično manevrirajo famo okrog zasedbe same. Ne glede na ubrano smer bo ZircuS pač vselej treba preveriti.
