Ni lepo – drugi album Buldogov, benda, ki je na glasbeno pot stopil konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih izdal tri skladbe na kompilacijski vinilki. Lepo je - kompilacija dokumentira takratno slovensko punk rock sceno. Posnetki Buldogov na omenjeni plošči ostanejo redek uraden zapis benda. Buldogi v osemdesetih ne izdajo albuma. Dolgih petindvajset let je bilo potrebnih, da so ob ponovni združitvi leta 2009 izdali material, ki je nastal v pionirskih osemdesetih. V vmesnem času se člani raztepejo po širinah in globelih odraslosti. Glasbeno se v tem času udejanja polovica benda. Zasedbe, s katerimi so sodelovali posamezni člani, so Lolita, Jani Kovačič, 2227, Komakino, Very Used Artist, Eva&Sladcore, če naštejemo le morda najbolj odmevne. Pred nami je Torej album Ni lepo, druga zgoščenka moščanskih Buldogov. Čeprav je bilo potrebno čakati četrt stoletja, da so Buldogi izdali svoj prvi album, nam danes po dveh letih ponujajo nov, svež in zrel plošček. Dolgotrajen premor bendu ni škodil. Reunion - ponovna združitev se tako izkaže za uspešno. Enajst skladb na albumu Ni lepo plove po različnih glasbenih izrazih, katerim pa je podstat buldogovski punk rock. Uvodna skladba Dvign glavo nas trdo rockovsko, udarno poziva k odprtim očem za življenje. Poziva k zatiskanju oči pred ne-lepimi dejstvi, ki nam krojijo vsakdan. Sledi Svetilnik stoletja, s katerim Buldogi s prstom pokažejo na družbene razmere, v katerih … ni lepo. Skladba Kolk rabš? preizprašuje vest, kdaj se bomo uprli? Tokrat ne zgolj s kitaro. Razrešitev ni lepa. V intervjuju, ki so ga pred dnevoma dali za oddajo 100db, Buldogi pravijo, da svoje tekste prežemajo s samoironijo. Prav samoironija je dobro orodje, s katerim se izogneš pridigarski moralki. Tako v skladbi Buldogi legende lastno legendarnost postavijo na dno, kjer ni več potrpljenja. Vračanje bendov na sceno je vedno postavljeno pod vprašaj. Vendar s ploščo Ni lepo Buldogi dokazujejo, da lahko tako kronološka kot glasbena zrelost ustvari material, ki nam bo poslušalcem nudil novo glasbeno izkušnjo in razmislek. Po začetnem udarnem in prevratniškem punk-rockovskem naskoku se album v skladbi Ta ptič baladno prevesi v bolj apokaliptično občutenje človekovih notranjih bojev. Naslednji skladbi Suicid in Globalna štala se ponovno ozreta na brezbrižnost človeštva, na dejstvo, da si s socialno in ekološko katastrofo žagamo vejo, na kateri sedimo. Besedila v skladbah Buldogov so angažirana. Tako družbeno kot osebno. Prevara je tako v nepravičnem družbenem sistemu kot tudi v osebnih zablodah. Lažemo si, se prepričujemo, pa vendar – ni lepo! Skladbe z albuma Ni lepo se glasbeno napajajo v punk-rockovski dediščini sredine sedemdesetih. Buldogi so že v svojih začetkih v rockovsko govorico vnašali tudi dub-reggae, kar je bilo značilno za kopico bendov iz začetka punk rock gibanja. Kljub tej zgodovinsko glasbeni paraleli Buldogi niso obtičali v pravovernosti herojskih dni. Predvsem vokalni aranžmaji v večini skladb temeljijo na petju, ki se ga ne bi sramovala niti slovenska popevka. Tako skladbe gredo v ušesa. Besedila in njihova sporočilnost so jasna in razumljiva. Produkcijsko je plošča prav tako odlična, čeprav na meji ostrine, ki jo pričakuješ za punk-rockovski izdelek. A kot smo že napletali, Buldogi so naredili raznoliko in zanimivo ploščo, ki bo zadovoljila tudi širše občinstvo. Že ob prvih poslušanjih so se mi misli ob novi plošči Buldogov sprehodile po bolj konceptualnih glasbenih primerkih iz glasbene zakladnice. Predvsem, dinamika albuma, njegova raznolikost v aranžmajih in intezivnosti, ter sporočilnost in slikovita poetika besedil tvorijo kompleksen imaginarij. Morda je pretirano, vendar našel sem nekaj skupnega s projekti, kot so musicli (mjuzikli), rock opere, Hair, Tommy, Rocky Horror Show in tudi The Wall. Dost je vladavine nesmisla in čas za prvo slovensko punk rock opero!